URADNE URE

torek, sreda, četrtek od 8 do 12  in v sredo po dogovoru od 16 do 18 ure
Tel.: 02 250 87 87 | GSM: 070 770 735 | e pošta: info@mddim.si

 

ivan gajs

Ivan Gajš
od 1969 do 1976

vladimir vidmar

Vladimir Vidmar
od 1975 do 1983
in od 1986 do 1995

stane lepenik

Stane Lepenik
od 1983 do 1986

vlado haas

Vladimir Haas
od 1995 do 2004

 

Pred ustanovitvijo Medobčinskega društva telesnih invalidov Maribor v mariborski regiji ni bilo  društva take vrste, čeprav je bilo ob ustanovitvi na tem sobmočju 7.383 delovnih  invalidov I. kategorije, 482   II. in III. kategorije, ki so imeli pravice iz socialnega zavarovanja, ter 1.200 invalidov  brez teh pravic. Skupaj torej 9.065 invalidov. V tem številu pa niso zajeti otroci in mladi, katerih je bilo okoli 2.000.

Reforme v 60-letih so poslabšale položaj invalidov. Prišlo je do zmanjševanja pridobljenih pravic , zaradi česar so invalidi, ki so bili vse do leta 1965 v zatišju, začeli razmišljati o ustanovitvi svoje organizacije.

Od prvih razgovorov do ustanovitve društva so minila 4 leta. Medobčinsko društvo telesnih invalidov Maribor je bilo ustanovljeno aprila 1969. Prvi predsednik društva je bil Ivan Gajšt. Istega leta je bila ustanovljena tudi  Zveza društev  invalidov Slovenije, katere soustanovitelj je bilo tudi naše društvo. Leta 1972 je izšla prva številka časopisa »Iskra življenja«, glasila Medobčinskega društva telesnih invalidov Maribor, ki je leta 1976 postalo glasilo Zveze društev invalidov SRS. Tega leta je bilo društvo deložirano iz Tomšičeve ulice 45.

Leta 1973 se je društvo preimenovalo v Društvo invalidov Maribor (DIM) in je imelo 1.300 članov.. V Mariboru so bile ustanovljene še druge invalidske organizacije (slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih, paraplegikov). Prav tako so se invalidi organizirali v samostojne organizacije v Lenartu, Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici. 25. marca 1975 je prišlo do pobratenja z društvom invalidov iz Kraljeva.

Koncem leta 1975 je vodenje DIM prevzel Vladimir Vidmar. Na občnem zboru društva so bili imenovani za častne člane Karmen Langus, Gjuro Zvonar in Lojze Frangež. Leta 1978 je prišlo do pobratenja z Društvom invalidov Kranj. Leta 1979 je bilo podeljenih 22 priznanj Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Leta 1983 je krmilo DIM prevzel Stane Lepenik.. Naslednje leto  je društvo prejelo »Listino mesta Maribora« kot najvišje družbeno priznanje za aktivno in tvorno delovanje pri reševanju širše invalidske problematike. Istega leta, na proslavi  15. obletnice Zveze društev invalidov SRS, sta DIMr in Mestna konferenca SZDL Maribor  prejela plaketo Zveze društev invalidov SRS. Leta 1984 je bilo podeljenih 11 priznanj Zveze.

Leta 1986 je bil za predsednika DIM ponovno izvoljen Vladimir Vidmar. Leta 1994 je prejel  zlati znak Zveze..
Društvo vse do leta 1990 ni imelo svojih prostorov in se je neprenehoma selilo. Iz Ulice Štrauhovih 2 v Ulico Heroja Tomšiča 2, nato na Grajski trg 1. Leta 1988 je Občina Maribor dodelila invalidskim organizacijam v stalno uporabo vilo v Trubarjevi ul. 15. Leta 1990 se  je društvo preselilo v Trubarjevo 15. S tem se je zaključilo   njegovo preseljevanje. Glavno zaslugo, da so invalidska društva dobila stalne prostore je imel predvsem Vladimir Vidmar.

Leta 1994  je društvo že razmišljalo o uvedbi računalniškega vodenja članske evidence. Bile so zastavljene že prve zasnove in na novo opravljen popis članstva. Po letu 1995 je bil izvoljen za predsednika DIM Vladimir Haas. Društvo je realiziralo zasnovo računalniškega vodenja članske evidence, izdelalo program članske evidence, vodenja finančnega poslovanja in druge programe. NKB Maribor je društvu poklonilo računalnik in s tem so bili ustvarjeni pogoji, da je društvo lahko prešlo na elektronsko poslovanje z banko.

Leta 2003 je društvo dobilo status invalidske organizacije.

Danes društvo pokriva s svojo dejavnostjo območja naslednjih občin: Maribor, Miklavž, Ruše, Selnica, Starše, Rače - Fram, Duplek, Šentilj, Pesnica, Kungota, Hoče – Slivnica, Lovrenc na Pohorju in Podvelka. Po številu članov je največje društvo invalidov. Člani društva smo izključno delovni invalidi I., II. in III. ktg., ali invalidi s priznano telesno okvaro z odločbo ZPIZ-a. Status invalida smo dobili zaradi poškodb pri delu, zaradi poklicnih ali drugih težkih bolezni, ki nam onemogočajo, da bi še naprej opravljali kakršnokoli delo v polnem delovnem času, ali delo v svojem poklicu.

PRIZNANJA >>

.